Ustna kirurgija
Sodobne kirurške tehnike in materiali omogočajo danes nadomestitev tako trdih kot mehkih zobnih in obzobnih tkiv.
V naši kliniki so najbolj pogosti kirurški posegi apikotomija ali odstranitev koreninskega vrška, odstranjevanje modrostnikov in parodontalna kirurgija.
Odstranjevanje modrostnikov
Modrostni zobje ali »osmice« nemalokrat povzročajo težave v obliki bolečin. Velikokrat v ustih zanje ni dovolj prostora, imajo nepravilno smer izraščanja ali so delno izraščeni in kot taki prestavljajo idealno okolje za vnetje obzobnega tkiva (perikoronitis).
Odstranitev enega ali več modrostnih zob je potrebna zaradi naslednjih mogočih razlogov:
- vnetja sluznice in/ali kosti okoli zoba (perikoronitisa)
- nastanka ciste iz zobnega folikla – vrečke, ki obdaja neizrasel zob
- okvare sosednjega (pred modrostnikom ležečega) zoba, ki ovira izrast neizraslega modrostnika
- “žariščnega vnetja”, ki je lahko vzrok nekaterim splošnim obolenjem ali obrazni bolečini
- tesnega stanja zob v zobni vrsti, kar lahko ima za posledico nepravilen položaj posameznih zob in otežuje ortodontsko zdravljenje
- predvidenega protetičnega zdravljenja
- neizrasla osmica lahko resorbira korenine izrasle sedmice.
Parodontalna kirurgija
Paradontalna kirurgija vključuje:
- korekcije mehkih tkiv (pokrivanje recesij, povečanje volumna in premikanje roba dlesni)
- dograditve trdih tkiv, vključno s sinus liftom
- klasična parodontalna operacija z namenom zdravljenja parodontalne bolezni.
Pri oblikovanju harmoničnega in lepega smehljaja še zdaleč ni pomembna le lepota belih zobnih tkiv. Izredno pomembna je tudi estetika dlesni. Dosežemo jo lahko z različnimi tehnikami (mikro) kirurgije, kjer defekte polnimo z mehkim in/ali trdimi tkivi. Včasih je potrebno preoblikovanje obstoječih tkiv (npr. klinično podaljšanje krone), da dobimo simetrijo in estetske proporce dlesni.
Kirurškim postopkom, s pomočjo katerih izvajamo korekcijo dlesni oziroma morfolških defektov mehkih obzobnih tkiv in podpornega kostnega tkiva pravimo tudi mukogingivalna kirurgija ali plastična kirurgija v ustih. Najbolj pogosti kirurški postopki so recesija dlesni (umik dlesni) in augmentacija (dodajanje tkiv).
Korekcijo kostnih defektov izvajamo s tehniko regenerativne kirurgije in uporabe transplantantov.
Napredovala parodontalna bolezen ali periimplantitis ob implantatih lahko pripeljeta do velikih izgub kosti ter nastanka tako imenovanih kostnih kraterjev. Te zelo težko pozdravimo s klasičnim parodontalnim zdravljenjem.
S pomočjo različnih tehnik regenerativne kirurgije in uporabe transplantatov nastale defekte korigiramo ter s tem podaljšamo življensko dobo zoba ali implantata.
Apikotomija
Apikotomija ali odstranitev koreninskega vrška je kirurški poseg, pri katerem z namenom ohranitve prizadetega zoba odstranimo del (inficiran vršek) njegove korenine, skupaj z okolnim vnetnim tkivom, ki je lahko tudi cistično spremenjeno.
Votlinico na mestu odstranjenega vnetnega žarišča in vrška korenine bo organizem postopoma izpolnil z zdravo kostjo.
Namen apikotomije je ohranitev mrtvega zoba, ki se ni ustrezno odzval na koreninsko zdravljenje.
Uspešnost teh posegov je 70-75%, če pa lahko predhodno ponovno zdravimo korenine, je uspešnost več kot 90%.
-
Odstranjevanje modrostnikov
Odstranjevanje modrostnikov
Odstranjevanje modrostnikov
Modrostni zobje ali »osmice« nemalokrat povzročajo težave v obliki bolečin. Velikokrat v ustih zanje ni dovolj prostora, imajo nepravilno smer izraščanja ali so delno izraščeni in kot taki prestavljajo idealno okolje za vnetje obzobnega tkiva (perikoronitis).
Odstranitev enega ali več modrostnih zob je potrebna zaradi naslednjih mogočih razlogov:
- vnetja sluznice in/ali kosti okoli zoba (perikoronitisa)
- nastanka ciste iz zobnega folikla – vrečke, ki obdaja neizrasel zob
- okvare sosednjega (pred modrostnikom ležečega) zoba, ki ovira izrast neizraslega modrostnika
- “žariščnega vnetja”, ki je lahko vzrok nekaterim splošnim obolenjem ali obrazni bolečini
- tesnega stanja zob v zobni vrsti, kar lahko ima za posledico nepravilen položaj posameznih zob in otežuje ortodontsko zdravljenje
- predvidenega protetičnega zdravljenja
- neizrasla osmica lahko resorbira korenine izrasle sedmice.
-
Parodontalna kirurgija
Parodontalna kirurgija
Parodontalna kirurgija
Paradontalna kirurgija vključuje:
- korekcije mehkih tkiv (pokrivanje recesij, povečanje volumna in premikanje roba dlesni)
- dograditve trdih tkiv, vključno s sinus liftom
- klasična parodontalna operacija z namenom zdravljenja parodontalne bolezni.
Pri oblikovanju harmoničnega in lepega smehljaja še zdaleč ni pomembna le lepota belih zobnih tkiv. Izredno pomembna je tudi estetika dlesni. Dosežemo jo lahko z različnimi tehnikami (mikro) kirurgije, kjer defekte polnimo z mehkim in/ali trdimi tkivi. Včasih je potrebno preoblikovanje obstoječih tkiv (npr. klinično podaljšanje krone), da dobimo simetrijo in estetske proporce dlesni.
Kirurškim postopkom, s pomočjo katerih izvajamo korekcijo dlesni oziroma morfolških defektov mehkih obzobnih tkiv in podpornega kostnega tkiva pravimo tudi mukogingivalna kirurgija ali plastična kirurgija v ustih. Najbolj pogosti kirurški postopki so recesija dlesni (umik dlesni) in augmentacija (dodajanje tkiv).
Korekcijo kostnih defektov izvajamo s tehniko regenerativne kirurgije in uporabe transplantantov.
Napredovala parodontalna bolezen ali periimplantitis ob implantatih lahko pripeljeta do velikih izgub kosti ter nastanka tako imenovanih kostnih kraterjev. Te zelo težko pozdravimo s klasičnim parodontalnim zdravljenjem.
S pomočjo različnih tehnik regenerativne kirurgije in uporabe transplantatov nastale defekte korigiramo ter s tem podaljšamo življensko dobo zoba ali implantata.
-
Apikotomija
Apikotomija
Apikotomija
Apikotomija ali odstranitev koreninskega vrška je kirurški poseg, pri katerem z namenom ohranitve prizadetega zoba odstranimo del (inficiran vršek) njegove korenine, skupaj z okolnim vnetnim tkivom, ki je lahko tudi cistično spremenjeno.
Votlinico na mestu odstranjenega vnetnega žarišča in vrška korenine bo organizem postopoma izpolnil z zdravo kostjo.
Namen apikotomije je ohranitev mrtvega zoba, ki se ni ustrezno odzval na koreninsko zdravljenje.
Uspešnost teh posegov je 70-75%, če pa lahko predhodno ponovno zdravimo korenine, je uspešnost več kot 90%.
Pogosta vprašanja
Vas zanima več? Oglejte si najbolj pogosta vprašanja in odgovore, ali pa stopite v stik z nami.
- Zaradi izgube večih zob in nezmožnosti pritrditve mostička (ker ni krajnega zoba za povezavo) mi je zobozdravnica omenila možnost vstavitve implantov. Vendar je malo kosti in bi bilo potrebno dvigniti sinus in vstaviti kost. Kakšen je ta postopek?
Postopek je relativno preprost in popolnoma neboleč. V ustih se naredi dostop do sinusa, dvigne sinusno membrano, vanjo vloži umetno kost, pokrije z dodatno membrano in se vse zapre. Implantate vam lahko vstavimo med operacijo (če je dovolj debela kost; vsaj 3-4 mm) ali pa se počaka 6 mesecev in se vstavi implantate po tem času. Na vraščanje implantatov se čaka 4-6 mesecev. Tako je skupni čas do izdelave protetike na implantatih ali 6 mesecev (istočasna vstavitev sinusne kosti in implantatov) ali pa v primeru dveh zaporednih operacij 10-12 mesecev. V tem času nosite kakovostno izdelane provizorije, ki se sidrajo na preostale zobe in dlesen.
Po operaciji lahko pričakujete oteklino, redko rahle pooperativne bolečine. Vse težave minejo običajno v času enega tedna.