Postopek vstavitve zobnega implantanta

Kako poteka vstavitev implantanta?

Implantat je zobni korenini podoben vsadek, ki nadomešča izgubljene zobe. Izdelan je iz materiala, ki je telesu prijazen; najpogosteje je to titan.

Umetna korenina iz titana se kirurško vstavi v kost in se z njo spoji.  Postopek je neboleč, saj ga izvajamo v lokalni anasteziji.  S posebnimi instrumenti pripravimo kostno ležišče in vanj vstavimo zobni implantat. Sluznico ali dlesen ponovno zapremo s kirurškimi šivi. Po posegu je mogoča zmerna in prehodna oteklina lica ali ustnice, bolečine so po posegu običajno blage, s pomočjo protibolečinskih zdravil jih praktično ni. Šive odstranimo 10-14 dni po operaciji.

Implantate oskrbimo s protetično nadgradnjo (npr. s krono, mostičkom, protezo) in jih menjamo podobno kot protetične nadgradnje na zobeh, sam implantat pa lahko v večini primerov ob ustrezni higieni in rednem vzdrževanju doživljenjsko ostane v čeljusti.

Kaj po vstavitvi?  

Celjenje in vraščanje zobnega implantanta traja praviloma od dva do šest mesecev. V tem času načeloma ni dovoljeno obremenjevanje implantata, oziroma ni dovoljeno žvečenje na mestu vstavitve, saj lahko to njegovo vraščanje ogrozi.

Po tem obdobju s kratkim posegom prekinemo sluznico nad implantatom in vanj lahko privijemo delček, ki omogoči oblikovanje sluzničnega prehoda in kasnejšo povezavo med implantatom ter protetičnim nadomestkom.

Po dveh tednih od posega, lahko zobozdravnik prične z izdelavo ustreznega protetičnega  nadomestka. V času celjenja in vraščanja lahko uporabljate začasen protetični nadomestek (mostiček, protezo), ki vam ga ustrezno prilagodimo.

Čas celjenja in vraščanja implantata je mogoče ob dobrih kostnih pogojih skrajšati. V nekaterih primerih je mogoče s protetičnimi postopki nadaljevati takoj po vstavitvi implantata. Tveganje za neuspeh je v slednjem primeru lahko nekoliko večje.

Dejavniki tveganja

Dejavniki tveganja pri implantatni terapiji so majhni; zobni vsadki (implantati) so varen in zanesljiv način nadomeščanja izgubljenih zob. Desetletno preživetje vsadkov dosega celo 95%. Kot pri vsaki oskrbi, pa je tudi uspeh implantatne terapije najboljši v povsem zdravem organizmu. Trajnost vsadkov lahko poslabšajo nekatere razvade in sistemske bolezni.

Dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za prezgodnjo izgubo zobnega vsadka, so med drugim:  

• kajenje (popolno prenehanje kajenja teden pred operacijo in osem tednov po operaciji zmanjša tveganje za izgubo implantatov)  
• parodontalna bolezen  
• sladkorna bolezen 
• predhodna terapija z biološkimi zdravili (bisfosfonati – pogosto se uporabljajo pri zdravljenju napredovale osteoporoze, raka prostate...) 
• stanje po obsevanju in kemoterapiji  
• bruksizem
• jemanje bisfosfonatov (biološka zdravila).

Periimplantitis in njegovo zdravljenje 

Tako kot ob zobeh, se lahko pojavi vnetje tkiv ob implantatu. Zaradi oblike in strukture implantata je zdravljenje periimplantitisa težje in manj uspešno kot vnetje ob zobeh. Pri težjih oblikah je potreben kirurški poseg. Edina zaenkrat znanstveno dokazana metoda zdravljenja periimplantitisa, ki izkazuje nekoliko boljše rezultate v primerjavi z drugimi kirurškimi postopki (luščenje in glajenje implantatne površine, uporaba različnih razkuževalnih nanosov, lasersko zdravljenje) je zdravljenje s Perio-flowom (EMS). V naši ordinaciji opravljamo čiščenje implantatnih površin s Perio-flowom.

Sinus lift

V področju zgornje čeljusti v predelu zadnjih zob (kočniki in ličniki) se pogosto zgodi, da za vstavitev implantatov ni dovolj kosti. Takrat s postopkom »sinus lift« dvignemo sinusno ovojnico in pod njo vstavimo umetno kost ter s tem omogočimo vstavitev implantatov.  Kadar imamo na voljo še dovolj kosti, da se lahko odločimo za interni sinus lift, je postopek hiter, enostaven in ima podobne mile pooperativne posledice kot sama implantacija.