07.10.2018
Bruksizem
Bruksizem ali stiskanje zob oziroma škrtanje z njimi je pogosta obrazno-čeljustna disfunkcija, ki se pojavlja pri vsakem tretjem človeku.
Večinoma se stiskanja in škrtanja ne zavedamo, saj to najpogosteje počnemo podzavestno ponoči, med spanjem. Poznamo pa tudi dnevni bruksizem.
Posledica stiskanja zob in škrtanja z njimi je pospešena obraba trdih zobnih tkiv, ki je za paciente v začetni fazi, vse do obrabljene tretjine ali celo polovice zobnih kron nemoteča, saj se dogaja tako počasi, da spremembo videza zob niti ne opazijo. Šele pri napredovali obrabi se zavedo, da je njihov nasmeh veliko starejši ali pa postanejo zobje zaradi pomanjkanja sklenine občutljivi.
Pri bruksistu se žvečne mišice izjemno okrepijo, zato lahko zobe stiska tudi do petkrat močneje kot nebruksist. Posledica je zlom zob, zalivk ali prevlek.
Prekomerna uporaba žvečnih mišic privede do lokalnih vnetnih poškodb mišic, ki vodijo do bolečin. Te se pogosto izražajo kot glavobol, zobobol ali bolečine v vratu. Prav tako pride do sprememb v čeljustnem sklepu, ki lahko privede do bolečin ob ušesih in do bolečega odpiranje ust in deviacije čeljusti ob odpiranju ust.
Tako stanje v kombinaciji z daljšim posegom v ustni votlini lahko privede do krča žvekalnih mišic imenovanega trizmus. Pacient ne more odpreti ust za več kot nekaj milimetrov in nastopijo hude bolečine. V tem primeru je potrebna takojšnja intervencija - relaksacija pacienta in njegovih mišic. To lahko dosežemo že s posebno masažo, včasih pa so potrebna tudi zdravila. Grizenje trše hrane in zehanje je lahko boleče še več tednov.